Ali imate astmo
Ali imate občasno napade dušenja in težkega dihanja?
Ali ima kdorkoli v vaši družini ugotovljeno astmo?
Kaj je astma?
Astma je bolezen dihalnih poti (bronhijev). V dihalnih poteh se razplamti astmatsko vnetje, zaradi katerega postanejo dihalne poti bolj krčljive, hkrati pa se zoži njihov premer. Zaradi vnetja so dihalne poti tudi bolj občutljive za dražljivce (npr za prah, ozon, hladen zrak, dražeče hlape, cigaretni dim), ki že pri majhni izpostavljenosti sprožijo kašelj ali celo krčenje dihalnih poti.
Ali imam astmo?
Astma je pogosta bolezen. Ima jo 5-10 odstotkov ljudi. K sreči ima večina bolnikov blago obliko bolezni. Nagnjenost k astmi se deduje, zato za astmo pogosteje zbolevajo potomci bolnikov z astmo. Astma je posebej pogosta pri ljudeh, ki imajo alergijo. Astma se velikokrat začne v starosti 1-5 let. Otrokom ob prehladih piska v prsih. Tudi sicer je astma bolezen mladih ljudi. Večina bolnikov zboli pred 40. Letom starosti.
Značilne težave astme so: dražeč kašelj, dušenje ob telesni aktivnosti, nočno prebujanje zaradi kašlja ali dušenja in piskanja v prsih. Težave so občasne, vendar posebej izrazite ob prehladih. Kadar se astmatsko vnetje okrepi, se bolezen lahko hudo poslabša in zahteva celo zdravljenje v bolnišnici. Večina bolnikov z astmo ima tudi težave z dihanjem skozi nos.
Kako se postavi diagnoza?
Pri bolniku z značilnimi težavami je treba izmeriti pljučno funkcijo. Bolnik piha v aparat, ki se mu reče spirometer. Za astmo je značilen povečan upor v dihalnih poteh. Kadar bolnik poskuša hitro izdahniti zrak iz pljuč, izdih traja dlje časa kot pri zdravih ljudeh. Ker pa je upor povečan samo občasno, je treba meritev večkrat ponoviti. Včasih meritev ponovimo z dodatkom zdravila, ki bodisi širi (bronhodilatatorni test) bodisi oži dihalne poti (metaholinski test). Včasih pa bolnik dobi prenosni merilec največjega pretoka zraka, ki mu rečemo PEF - meter (iz angleške besede Peak-flow meter), s katerim sam meri pljučno funkcijo večkrat dnevno.
Kadar zdravnik po meritvi pljučne funkcije ni povsem prepričan, ali ima bolnik astmo ali ne, lahko izmeri astmatsko vnetje. Ena možnost meritev astmatskega vnetja je pregled sputuma, ki ga odvzamemo po vdihavanju hlapov močno slane vode (induciran sputum). V sputumu iščemo eozinofilne granulocite, ki so značilna celica pri astmatskem vnetju. Druga možnost je meritev dušikovega dioksida v izdihanem zraku, ki je pri bolnikih z astmo povišan.
Ali se da astmo pozdraviti?
Astme se ne da pozdraviti. Včasih, žal redko, se zgodi, da astma spontano izzveni. Astmo pa se da učinkovito zdraviti. Ob ustreznem zdravljenju je lahko večina bolnikov povsem brez simptomov bolezni in živijo povsem normalno življenje. Bolnik z dobro zdravljeno astmo je sposoben tudi vrhunskih športnih rezultatov.
Kako se zdravi astma?
Brez zdravil ne gre. Večini bolnikov priporočimo redno (vsakodnevno) prejemanje zdravil, ki mirijo astmatsko vnetje. Med ta zdravila sodijo inhalacijski glukokortikoidi in antilevkotrieni.Posebej je treba poudariti, da zdravilske metode (alternativne in komplementarne metode) popolnoma nič ne vplivajo na astmatsko vnetje. Če se bolnik odloči, da bo uporabljal zdravilske metode, nikakor ne sme opustiti zdravil, ki jih je predpisal zdravnik. Nenadzorovano astmatsko vnetje namreč lahko povzroči poslabšanje bolezni, ki ogroža življenje. Le bolniki z zelo blago obliko bolezni, ki imajo nekajkrat na mesec zelo blage težave, protiventnih zdravil ne potrebujejo, pač pa ob težavah vdahnejo zdravilo, ki širi dihalne poti in s tem odpravi simptome. Sam predpis zdravil pa ni dovolj. Če je bolnik izpostavljen poslabševalcem bolezni, zdravila slabo učinkujejo. Bolnik z astmo ne bi smel kaditi cigaret. Če je alergičen, mora paziti, da ne prihaja v stik z alergenom.
Kaj morate storiti sami?
Bolnik mora biti o svoji bolezni temeljito poučen. Večino časa se bo namreč zdravil sam, zdravnik mu bo pri tem le v pomoč.
Bolnik mora obvladati naslednje veščine:
- pravilno uporabo zdravil v pršilih ali v prašnem stanju in drugih pripomočkov, npr. nastavka,
- pravilno uporabo merilcev pretoka, vrednotenje izmerjenih vrednosti PEF,
- prepoznavanje zgodnjih znakov poslabšanja astme,
- prepoznavanje nadzora astme (npr »test nadzora astme« ACT),
- samozdravljenje poslabšanj astme,
- razumevanje pisnega načrta za samozdravljenje astme, ki mu ga je pripravil zdravnik.