Tuberkuloza, ki jo imenujemo tudi sušica ali jetika, je še vedno velik svetovni zdravstveni problem, saj je najpogostejša nalezljiva bolezen in ena izmed treh najbolj smrtonosnih nalezljivih bolezni. Ocenjuje se, da sta z bacili tuberkuloze okuženi približno dve milijardi ljudi, kar je skoraj tretjina celotnega prebivalstva, ki je predvsem iz držav v razvoju. Vsako leto se približno devet milijonov ljudi na novo okuži in dva milijona ljudi umre zaradi tuberkuloze oziroma njenih posledic.Tuberkuloza spremlja človeštvo že od prazgodovine. Najverjetneje je bila bolezen sprva prisotna pri živalih, nato pa se je s pojavom primitivne živinoreje prenesla na ljudi. V devetnajstem stoletju je bila tuberkuloza v Evropi najpogostejši vzrok smrti. Na začetku dvajsetega stoletja se je zdravljenje izvajalo v sanatorijih za tuberkulozo in je bilo sprva kirurško, z odkritjem zdravil proti tuberkulozi (antituberkulostatikov ali protituberkuloznih zdravil) pa se je začelo obdobje, ki je bistveno spremenilo potek epidemije te bolezni. Pojavnost tuberkuloze v Sloveniji v zadnjih letih upada, zato se Slovenija uvršča med triintrideset držav z nizko incidenco TB (preliminarni podatek za incidenco za leto 2014 je 6,8 primera na 100.000 prebivalcev ali 140 bolnikov).
Prenos okužbe
Bolezen povzročajo bacili tuberkuloze, ki se prenašajo po zraku v obliki kužnega aerosola. Ta nastaja pri kašlju, kihanju, govorjenju ali petju oseb s pljučno tuberkulozo ali oseb s tuberkulozo grla. Kužni aerosol nastaja tudi pri indukciji izmečka, pri bronhoskopiji in pri drugih invazivnih posegih v predelih, kjer so v telesu bacili tuberkuloze, in nastaja tudi pri ravnanju z izmečki in drugimi izločki na bolniških oddelkih in v laboratorijih za diagnostiko tuberkuloze. Verjetnost prenosa okužbe je odvisna od bacilov tuberkuloze, ki jih bolnik izkašlja v okolico, od prostora, v katerem sta bolnik in izpostavljena oseba (verjetnost prenosa okužbe je večja v majhnih, nizkih, slabo prezračenih prostorih) ter od zdravstvenega stanja izpostavljene osebe. Tveganje za okužbo se poveča pri starejših osebah, pri katerih peša imunski sistem in pri katerih so pogosto pridružene še druge bolezni (npr. sladkorna bolezen, silikoza, astma, malignomi, bolezni ledvic), ali pri osebah, zdravljenih s kortikosteroidi ali z drugimi zdravili, ki zmanjšajo odpornost organizma. Večje tveganje za razvoj bolezni je tudi pri bolnikih z aidsom, pri intravenskih uživalcih drog, pri osebah, ki čezmerno uživajo alkohol, ali pri slabše prehranjenih.
Simptomi in znaki tuberkuloze
Bolezen najpogosteje prizadene pljuča; takrat govorimo o pljučni tuberkulozi. Pri tretjini bolnikov pa so prizadeti tudi drugi organi (zunajpljučna tuberkuloza). Lahko pa je sočasno prizadetih več organov hkrati. Simptomi in znaki pljučne tuberkuloze so dolgotrajen kašelj (v trajanju več kot tri tedne), bolečina v prsih, lahko tudi izkašljevanje krvi. Začetek bolezni je običajno neopazen, simptomi se razvijejo v nekaj tednih. Poleg teh simptomov in znakov so pri bolnikih tudi t. i. sistemski znaki, kot so povišana telesna temperatura, mrzlica, nočno znojenje, utrudljivost, izguba apetita in hujšanje. Simptomi in znaki zunajpljučne tuberkuloze so vezani na prizadeti organ.
Sum na pljučno tuberkulozo še najbolj vzbujata dlje trajajoča nekoliko povišana telesna temperatura in pičel kašelj, zlasti če so ob tem na rentgenski sliki pljuč vidne spremembe, ki se niso odzvale na zdravljenje z običajnimi antibiotiki. Na bolezen posumimo, kadar so pri osebi značilni simptomi in znaki bolezni ali značilne spremembe, vidne na rentgenogramu prsnih organov. Bolezen potrdimo z dokazom bacilov tuberkuloze v odvzetih kužninah bolnika oziroma z dokazom značilne histološke slike prizadetega organa.
Zdravljenje
Če tuberkulozo povzročajo bacili, ki so občutljivi na zdravila, in če jo pravilno zdravimo, je bolezen zlahka ozdravljiva. Zdravila za zdravljenje tuberkuloze morajo bolniki prejemati vsaj šest mesecev. Ker lahko ta zdravila pri bolnikih izzovejo stranske učinke, med katerimi so najpogosteje motnje v delovanju jeter in kožni izpuščaj, redkeje motnje ostrine vida, motnje sluha, okvara živčevja, je nujno stalno spremljanje. Poleg rednega in pravilnega zdravljenja z zdravili je zelo pomemben zdrav način življenja. Bolniki s tuberkulozo morajo uživati zdravo, energijsko bogato hrano in biti telesno dovolj dejavni. Opustiti morajo razvade, kot so kajenje, uživanje alkohola in uživanje nedovoljenih drog. V primerih, ko učinkovitih zdravil ni na voljo ali pa so bacili odporni proti zdravilom, bolezen počasi napreduje (ftiza – sušica) in je v petih letih smrtna pri več kot polovici primerov.
Zaradi osamitve kužnih bolnikov, diagnostike in uvajanja zdravil tuberkulozne bolnike načeloma začnemo zdraviti v bolnišnici. Na oddelkih, kjer se zdravijo bolniki s tuberkulozo, je naloga vseh, da upoštevajo in izvajajo ukrepe za preprečevanje bolnišničnega prenosa okužbe. Kužni bolniki morajo biti na ustreznih oddelkih, nositi morajo ustrezne zaščitne maske, skrbeti morajo za pravilno higieno kašlja in izmečke oddajajo v ustreznih prostorih – komorah. Prav tako morajo zdravstveni delavci skrbeti za preprečevanje širjenja okužbe z upoštevanjem vseh ukrepov, vključno z obveznim nošenjem mask, t. i. respiratorjev. Ko bolniki niso več kužni, zdravljenje lahko nadaljujejo ambulantno.
Zdravljenje mora biti vedno izvedeno do konca in pod nadzorom, saj tako zagotovimo ozdravitev in ni možnosti za pojav bacilov, odpornih proti protituberkuloznim zdravilom. Pomembno je preprečevanje razvoja bolezni pri osebah (kontaktih), ki so bile izpostavljene kužnim bolnikom, bodisi doma, na delovnem mestu ali v drugih okoliščinah. Kontakti so vabljeni na pregled k pulmologu, kjer se opravijo natančen pogovor, klinični pregled, rentgensko slikanje pljuč in laboratorijske preiskave krvi za ugotavljanje latentne okužbe s tuberkulozo. Če dokažemo latentno okužbo in se odločimo za preventivno zdravljenje, oseba preventivno prejema zdravila tri mesece. V tem času so nujni redni kontrolni pregledi pri pulmologu, vključno z laboratorijskimi preiskavami krvi.
Nadzor nad tuberkulozo v Sloveniji
Čeprav število bolnikov s tuberkulozo v Sloveniji ves čas upada, se izvaja stalen nadzor nad boleznijo v okviru Nacionalnega programa za tuberkulozo (NPTB). V zadnjih letih sta bila posodobljena spremljanje in nadzor bolnikov s tuberkulozo, centralizirana in posodobljena sta bila laboratorijska diagnostika in zdravljenje, uvedene so bile nove metode v epidemiologiji, poleg tega pa dosledno pregledujemo kontakte (osebe, ki so bile v stiku z bolnikom z aktivno boleznijo) in izvajamo preventivno zdravljenje latentne okužbe z bacili tuberkuloze ter izvajamo dejavno iskanje bolnikov s to boleznijo v rizičnih skupinah prebivalstva (pri brezdomcih, starostnikih, priseljencih, okuženih z virusom HIV, osebah z oslabljeno imunostjo, pri otrocih, bolnikih z malignomi ali s kroničnimi boleznimi, pri izpostavljenih zdravstvenih in laboratorijskih delavcih). Slovenija je tako na dobri poti k izkoreninjenju tuberkuloze. Za dosego tega cilja pa so nujni še hitrejše in učinkovitejše odkrivanje in zdravljenje novih primerov bolezni ter še doslednejše zdravljenje latentne okužbe s tuberkulozo.