Težko dihanje - dispneja
Beseda dispneja je grškega izvora in pomeni težko dihanje. Težko dihanje ali občutek pomanjkanja zraka je lahko prisotno stalno ali samo ob naporih, lahko se pojavi že med mirovanjem ali ponoči, ko bolnik leži. Osnovni vzrok oteženega dihanja je najpogosteje pomanjkanje kisika, ki nastane zaradi obolenja pljuč, srca ali slabokrvnosti. Hudi telesni napori, povišana temperatura ozračja, debelost, zadnji tedni nosečnosti ali bivanje na visokih nadmorskih višinah, lahko povzročijo občutek oteženega dihanja tudi pri zdravih ljudeh. Občutek težkega dihanja imajo nekateri ljudje ob pojavih tesnobe, strahu ali ob napadih panike, pojavi se tudi ob vračanje želodčne vsebine v požiralnik (refluksna bolezen-GERB).
Ljudje oteženo dihanje opisujejo različno. Nekateri povedo, da ne morejo vdihniti do konca tudi ko mirujejo, drugim zmanjkuje zraka ob obremenitvah. Pomembno je, da bolnik občutek pomanjkanja zraka zdravniku natančno opiše, predvsem kdaj se oteženo dihanje pojavi in če se hkrati pojavijo tudi druge težave. Zdravnik bo iz opisa težav sklepal, kaj se z bolnikom dogaja.
Kako merimo oteženo dihanje
- Sploh nimamo težav z dihanjem.
- Težko dihamo ob velikih naporih (npr. pri teku).
- Težko dihamo ob hoji po stopnicah.
- Težko dihamo ob hoji po ravnem in se moramo večkrat ustavljati.
- Zadihamo se že po nekaj minutah hoje.
- Z dihanjem imamo tako hude težave, da sploh ne zapuščamo stanovanja.
Zdravniku povemo
- Kdaj so se pojavile težave z dihanjem: nenadoma ali so se stopnjevale skozi daljše obdobje.
- Ali dihamo težko, ko hodimo ali je dihanje težje, ko se uležemo.
- Ali imamo tudi povišano telesno temperaturo, kašljamo, hujšamo, imamo bolečine v prsnem košu.
- Povemo ali izkašljujemo kri, smo bili v stiku z nekom, ki je preboleval tuberkulozo.
- Ali smo potovali v oddaljene dežele, smo bili dalj časa na letalu.
- Ali kadimo.
Katere preiskave bo zdravnik opravil?
- natančen celotni telesni pregled, s stetoskopom bo poslušal pljuča in srce, izmeril bo telesno temperaturo, krvni tlak, vsebnost kisika v krvi,
- rentgensko slikanje prsnega koša,
- EKG,
- osnovne laboratorijske preiskave in
- osnovne preiskave pljučne funkcije.
Vzroki oteženega dihanja
Akutno ali nenadno nastopi oteženo dihanje v nekaj minutah ali urah pri:
- vnetju – pljučnici; bolnik ima tudi povišano telesno temperaturo, kašlja in gnojno izkašljuje.
- hudi alergijski reakciji; bolnik oteče, pojavi se srbeč izpuščaj, bolnika duši, lahko izgubi zavest,
- astmi; bolniku piska v prsih, kašlja, izkašljuje sluzavo, težko se odkašlja. Napadi kašlja in dušenja so pogosti tudi ponoči in so lahko vezani na sezono cvetenja trav, dreves, … ali se pojavi ob prehladu,
- ob tujku v dihalnih poteh; zlasti pri otrocih povzroči tujek v dihalih nenadno, hudo dušenje, ki zahteva takojšnjo strokovno pomoč,
- pljučni emboliji; nenadna zapora pljučnega žilja s krvnimi strdki povzroči hudo dušenje, bolečino v prsnem košu, kašelj, padec krvnega tlaka in znižanje vsebnosti kisika v krvi, lahko povzroči nenadno smrt,
- pnevmotoraksu – počenih pljučih, ki lahko nastane zaradi poškodbe prsnega koša ali zaradi obolenja pljuč: emfizem, tumor,
- srčnem infarktu; hkrati z oteženim dihanjem se pojavi tudi huda prsna bolečina, ki izžareva v vrat, spodnjo čeljust ali v levo roko.
Kronično dušenje se običajno stopnjuje nekaj tednov ali mesecev. Kot primer, srčno popuščanje povzroča oteženo dihanje sprva ob večjem telesnem naporu, kasneje ob običajnih dnevnih aktivnostih in končno že v mirovanju in leže. Najpogostejši vzroki kroničnega dušenja so:
- astma,
- KOPB - Kronična obstruktivna pljučna bolezen, ki najpogosteje prizadene kadilce ali bivše kadilce,
- pljučne bolezni, ki povzročajo brazgotinjenje pljuč (intersticijske pljučne bolezni, pljučna fibroza),
- obolenja srca, ki povzročijo oslabelost srčne mišice,
- slabokrvnost,splošna telesna oslabelost zaradi drugih vzrokov in
- povišan krvni tlak v pljučnem žilju – pljučna hipertenzija
Kaj naredimo, ko se pojavi oteženo dihanje
Pri nenadnem pojavu hudega dušenja nemudoma poiščemo zdravniško pomoč. Obiščemo izbranega zdravnika in mu natančno opišemo naše težave z dihanjem in morebitne spremljajoče težave (kašelj, povišana telesna temperatura, bolečine v prsnem košu, hujšanje, kri v izmečku, prekomerno potenje, ipd.). Če kadimo, prenehamo s kajenjem in obiščemo izbranega zdravnika. Ob prekomerni telesni teži omejimo vnos hrane in skrbimo za redno telesno vadbo.