Pomen prehrane pri bolnikih s KOPB
Pojavnost pljučnih bolezni, med njimi predvsem KOPB (kronična obstruktivna pljučna bolezen), je v zadnjih desetletjih v porastu in bo glede na epidemiološke podatke poraščala tudi v prihodnosti. KOPB je kronična in napredujoča bolezen, ki bolnika v napredovali obliki pomembno omejuje pri vsakdanjih dejavnostih in znižuje kakovost življenja. Zanjo sta značilna napredujoč upad pljučne funkcije, ki je nepovraten, in pogosta pojavnost podhranjenosti (pri 25–40 %). Nemalokrat so pridružene tudi osteoporoza in druge kronične bolezni, ki dodatno poslabšajo splošno stanje.
Bolezen spremeni presnovne procese in poveča potrebo po energiji
Do leta 1980 so izgubo telesne teže interpretirali kot odraz teže bolezni in ne kot možnost za terpevtsko ukrepanje. Raziskave so pokazale številne spremembe v presnovi in telesni sestavi bolnikov s KOPB (kot tudi drugimi kroničnimi boleznimi). Bolezen sama po sebi spremeni presnovne procese in poveča potrebo po energiji ter posameznih hranilih, kar lahko še potencirajo zdravila (npr. sistemski glukokortikodi), ki jih ti bolniki prejemajo. Tudi sam process staranja ima neugodne učinke na presnovo in upad mišic. Študije jasno kažejo na hujši potek bolezni in podaljšane hospitalizacije pri bolnikih s kroničnimi boleznimi in znižanim indeksom telesne mase (ITM – razmerje med telesno težo in kvadratom telesne višine v metrih), neodvisno od teže bolezni, pri katerih je ta pod 18 kg/m2, kar je tudi za zdravo populacijo znižan indeks. Še več, pri bolnikih s KOPB se na osnovi strokovnih objav zdi, da je optimalna telesna teža pri tistih z ITM > 25 kg/m2.
Pri vzdrževanju telesne zmogljivosti je ključnega pomena tako imenovana pusta masa, ki poenostavljeno predstavlja količino mišic v telesu. Pri hujšanju bolnik s KOPB najprej izgublja pusto mišično maso, ki ji šele po dolgotrajnem hujšanju sledi izguba maščevja. Tako pogosto pri meritvah sestave telesa tudi pri bolnikih z normalno telesno težo opažamo znižano mišično maso. Ker je izguba telesne teže povezana s povečanim tveganjem za obolevnost in smrtnost ter je pri starostnikih težko popravljiva, je priporočljivo sistematično iskanje vseh bolnikov s tveganjem za podhranjenost in prepoznava tistih z že izraženim stanjem.
Potreben je zadosten kalorični vnos hranil
Prehranska podpora in telesna dejavnost predstavljata osnovo multidisciplinarnih rehabilitacijskih programov za bolnike s KOPB. Potrebe po energiji se pri kroničnem bolniku zaradi spremenjenih presnovnih procesov (bolezen sama, zdravila) povečajo. Predvsem se povečajo potrebe po vnosu belajkovin, ki so ključni gradniki številnih struktur celic (tudi mišic) in katalizatorji procesov v telesu. Prvo načelo prehrane kroničnega bolnika je zadosten kalorični vnos hranil, ki preprečuje porabo zalog energije v obliki mišic in maščevja. Za vzdrževanje mišične mase, ki je ključna za ohranjanje mobilnosti bolnikov in ima poleg tega tudi pomembno hormonsko nalogo, je pomemben zadosten vnos hranil, to je vsaj 1,5 g/kg telesne teže, kar znaša 95 g/dan za 70 kg težkega posamezika. Težave, ki spremljajo bolnike s KOPB (zmanjšan apetit, slabše zaznavanje okusa, slabost), pogosto preprečujejo zadosten vnos hranil (predvsem proteinov). Zato je pogosto potrebna uporaba visokoproteinskih prehranskih dodatkov. Poleg beljakovin je potrebno preostale potrebe po energiji vnesti z ogljikovimi hidrati in kakovostnimi maščobami (do 30 % vseh kalorij). Zaradi znižanega vnosa hranil pri kroničnih boleznih se dostikrat pojavijo tudi pomanjkljivosti pri vnosu vitaminov in mineralov. Posebej velja omeniti vitamin D in antioksidante. Vitamin D je pomemben pri tvorbi kostnine, delovanju imunskega sistema in optimalnem delovanju mišic. Ker je za nastajanje vitamina D potrebna sončna svetloba, smo več kot polovico leta izpostavljeni tveganju za pomanjkanje tega vitamina, ki ga sicer najdemo v mastnih ribah in obogatenih mlečnih izdelkih, vendar je vnos s hrano praviloma nezadosten. Antioksidanti, ki so v številnih vrstah sadja in zelenjave, so pomembni pri nevtralizaciji nastajanja prostih radikalov kot posledice kroničnih bolezni. Zato je pestra in z antioksidanti bogata prehrana ključna pri prehranski podpori bolnikov s pljučnimi boleznimi.
Potrebna je individualna prehranska obravnava
Vsak bolnik na različne stopnje stresa, ki ga predstavlja kronična bolezen, odreagira specifično. Zato je nujna individualna prehranska obravnava, ki pomeni presejanje (identifikacijo bolnikov s podhranjenostjo ali tveganjem za nastanek takšnega stanja), oceno prehranskega stanja (anamneza, prehranski dnevnik, fizikalni pregled, laboratorijske preiskave, meritev sestave telesa, funkcionalne preiskave), prehransko svetovanje glede na navade in potrebe bolnika ter po potrebi predpis prehranskih dodatkov.
Poleg prehrane je pomembna tudi redna telesna dejavnost
Za ohranjene mišic in dobre telesne zmogljivosti je poleg prehranske podpore zelo pomembna redna in ustrezna telesna dejavnost. Po priporočilih ameriškega kolidža za športno medicino je primernih od 150 do 300 minut tedensko zmerne telesne dejavnosti, razporejene na pet dni v tednu. Ker so bolniki s KOPB zaradi upada pljučne funkcije pogosto zelo omejeni pri izvajanju že vsakdanjih telesnih dejavnosti, je potreben prilagojen predpis telesne vadbe, ki bo ob ustrezni prehrani spodbudil vzdrževanje in delovanje mišic. Večinoma to dosežemo s tako imenovano intervalno vadbo na kolesu ali traku, ki ji dodamo vaje za moč. Optimalno je, če bolnik izvaja program rehabilitacije, ki zagotavlja vsestransko obravnavo (zdravnik, dietetik, fizioterapevt, socialni delavec in psiholog). Glavni cilji rehabilitacije so vzdrževanje ali povečanje mišic ter s tem izboljšanje telesne zmogljivosti posameznika in boljša kakovost življenja, poleg tega pa preprečevanje poslabšanja bolezni.
Za ohranjanje mišic in dobre telesne znogljivosti je poleg prehranske podpore zelo pomembna redna in ustrezna telesna dejavnost.