Mentorji tekmovanja
Navdušenje mladih nad raziskovanjem razpisanih tem je spodbuda za mentorje
Letos je društvo pod okriljem mladinske sekcije društva razpisalo že 16. državno tekmovanje Zdrav dih za navdih za učence osnovnih in dijake srednjih šol, in sicer na temi Telesna dejavnost in šport za zdravje dihal in Pljučna tuberkuloza nekoč in danes. Za dobro odzivnost in izvedbo tekmovanja so najzaslužnejši profesorji in učitelji – mentorji, ki teme predstavijo mladim in jim pomagajo pri realizaciji izdelkov. Kako doživljajo svoje sodelovanje pri tem, smo povprašali nekaj mentorjev na zaključni prireditvi tekmovanja.
Nina Markovič Korent, profesorica slovenščine, Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja, Šolski center Celje: »Letos sodelujemo tretje leto. O tekmovanju sem izvedela od profesorice iz druge šole. Ker smo srednja šola za varstvo okolja, se nam je zdelo pomembno sodelovati. Dijaki so projekt lepo sprejeli in radi sodelujejo. Zavedajo se, da so za zdravje odgovorni tudi sami in da se za zdravo okolje in zdrav način življenja lahko odločajo, če o tem dovolj znajo. V spodbudo jim je tudi, da so za delo nagrajeni tudi z oceno, in radi se udeležijo tudi zaključne prireditve. Veseli jih tudi, da nagrajence predstavimo s sliko v našem letnem poročilu. Navdušeni so nad vsakoletnimi izleti po zaključku prireditve, ki jih organizira društvo. Tudi zame kot mentorico je sodelovanje pomembno, saj tako dijakom predstavim tudi strani življenja, ki jih v rednem delu vzgojno-izobraževalnega procesa ne spoznavajo tako poglobljeno. Ob zaključni prireditvi sem razmišljala, da bom za tekmovanje prihodnje leto navdušila tudi druge šole, ki se združujejo v Šolski center Celje.«
Viljana Bric, učiteljica biologije, in Ivanka Škerlj, knjižničarka in razredna učiteljica, Osnovna šola Dobrovo v Brdih: »Ravnateljica naše šole nas obvešča o tekmovanjih in drugih oblikah sodelovanja. Tako že četrto leto sodelujemo na tekmovanju Zdrav dih za navdih. Vsakokrat se najprej odločimo za način sodelovanja, ki je odvisen od razpisane teme. Všeč nam je, da so lahko izdelki raznoliki glede na tehniko in da lahko sodeluje več otrok. Pomembno se nam zdi, da se otroci seznanijo z boleznimi in vedo tudi, kako se lahko varujemo pred njimi. Tudi v našem okolju opažamo, da je pri otrocih več obolenj kot včasih, še posebej naraščajo alergije. Za mentorje je to dodatno delo, vendar ga z veseljem opravimo. Vsebine poskušamo vnesti v program šole. Izdelke razstavimo v šoli in predstavimo tudi v spletu. Ker je vodstvo šole temu tekmovanju naklonjeno, organizira tudi prevoz za udeležbo na zaključni prireditvi.«
Peter Tovornik, zdravstvenik, Srednja zdravstvena šola Celje: »Vodja aktiva zdravstvene nege mi je posredovala obvestilo o tekmovanju. Pomembno se mi zdi, da dijaki sodelujejo pri projektih, še posebej takih, ki omogočajo poglabljanje znanja in delo v zvezi s temami, ki jih razpiše društvo. Zanimivo je, da so možnosti za vse, tako učence kot dijake, enake. Naši dijaki prejmejo potrdilo o sodelovanju in delo pri projektu se upošteva pri oceni za predmet zdravstvena vzgoja. Dobro je, da se teme spreminjajo, čeprav so vse povezane z dihalnim sistemom človeka. Kot šola smo zainteresirani za povezovanje z društvi, še posebej s tistimi, ki združujejo bolnike. Tako lažje razumemo in upoštevamo njihove interese pri svojem delu. Sam čutim dolžnost in veselje, da sem mladim mentor pri tem delu, moji sodelavci pa so različno naklonjeni. Vesel bi bil, da ne bi sodelovali vedno eni in isti, temveč da bi k temu pristopili tudi tisti, ki do zdaj niso. Zadovoljen sem, da je vodstvo šole naklonjeno ter dijakom in mentorjem pomaga pri sodelovanju.«
Magdalena Penko Šajn, predmetna učiteljica biologije, narave in gospodinjstva, Osnovna šola Antona Globočnika, Postojna: »Pred približno desetimi leti sem naključno zasledila razpis za tekmovanje. V sodelovanju sem videla spodbudo za otroke. Navdušili so me, ko so pokazali pripravljenost za sodelovanje in raziskovanje. Veseli me različnost vsebin. Na začetku smo izdelovali predvsem plakate in likovno ustvarjali. Potem pa smo delo začeli nadgrajevati. Otrokom je v veliko spodbudo, ker so trstike (plakete in priznanja) zanimive. Vse prejete trstike smo razstavili, saj so vsem v spodbudo in nam omogočajo spremljanje dela. Raznolikost vsebin in načina sodelovanja je motivacija tako zame kot za otroke. Prav tako pa opažam, da moram z leti vložiti več v lastno motivacijo kot v motivacijo otrok. Pri tem mi je v pomoč, da so komunikacijske poti jasne, da že vem, kdaj bo tekmovanje, in se lahko pravočasno pripravim. Ko izvem za naslov teme, že izbiram otroke, ki bodo sodelovali. Bistveno je, da znanje prenesemo naprej. Zato smo danes tudi tukaj.«
Besedilo: Neda Luznar