Novosti pri zdravljenju težke oblike astme
Astmo označuje astmatsko vnetje, ki prizadene velike in male dihalne poti. Posledica astmatskega vnetja so simptomi astme, ki nastanejo zaradi preodzivnosti dihalnih poti. Bolniki kašljajo, izkašljujejo, imajo težko sapo ter značilne dihalne težave ponoči. Astma ima različne klinične oblike. Pri nekaterih astmatikih je vzrok bolezni alergija, pri drugih pa ne. Tretja oblika astme lahko nastane zaradi razmer na delovnem mestu – to je poklicna astma, ki jo takšno delovno mesto seveda poslabšuje. Za zdravljenje astme uporabljamo inhalacijske glukokortikoide. Pri nekaterih bolnikih je astma tako huda, da zdravljenje z inhalacijskimi zdravili ne zadostuje. Urejenost astme dosežemo šele po sistemski uporabi glukokortikoida, ki ga bolniki prejemajo redno. Ta zdravila, ki sicer dobro zmanjšujejo astmatsko vnetje, imajo številne stranske učinke.
Novi pristopi
V zadnjem času se pulmološka stroka trudi opredeliti do različnih tipov vnetja v dihalnih poteh in zdravljenje astme usmerjati v posamezni tip vnetja. Zdravila zoper astmo naj bi torej v astmatsko vnetje posega na drugi ravni kot glukokortikoidi. Pri bolnikih s težko obliko alergijske astme v zadnjih letih uvajamo zdravljenje z biološkim zdravilom omalizumabom. To je rekombinantno humanizirano IgG1 monoklonalno anti-IgE protitelo. Pri bolnikih z alergijsko astmo se v koordinacijo vnetja v dihalnih poteh vpleta tudi protitelo IgE. Zdravilo omalizumab pa se na bolnikove IgE veže in jih naredi neaktivne ter tako znižuje astmatsko alergijsko vnetje. Na predlog pulmologa indikacijo za uvedbo tega zdravljenja sprejme konzilij za obstruktivne bolezni pljuč Klinike Golnik. Zdravilo v Sloveniji uporabljamo od leta 2007.
Zdravljenje s tem zdravilom je primerno pri nekaterih stanjih:
- težavna astma,
- dokazana alergija (npr. pršica, plesen, pelodi),
- nenormalna pljučna funkcija,
- celotni IgE med 30 in 1500 IU/ml,
- bolnik ne kadi,
- potreba po stalnem zdravljenju ali pogostem zdravljenju s sistemskimi glukokortikoidi,
- bolnik ima simptome astme pogosto podnevi ali nočna prebujenja zaradi astme,
- astma ni urejena kljub vsaj šestmesečnemu specialističnemu zdravljenju z najvišjimi odmerki vseh standardnih protiastmatskih zdravil (inhalacijski glukokortikoid, dolgo delujoči agonist beta in/ali antilevkotrien).
Bolnik mora biti pri tem zdravilu tudi sam zavzet za zdravljenje.
Kako poteka zdravljene
Za zdaj zdravilo uporabljajo le na kliniki na Golniku in v Sloveniji je na tovrstnem zdravljenju šestnajst bolnikov. Prva apikacija zdravila poteka v času enodnevne bolnišnične obravnave, vse nadaljne pa ambulantno. S kolegi specialisti se dogovarjamo za uporabo zdravila v nekaterih regionalnih bolnišnicah. Zdravilo bolnik prejme s podkožno injekcijo. Odmerke prejema na štirinajst dni ali pa na štiri tedne. Velikost odmerka je odvisna od koncentracije celotnih IgE ter bolnikove telesne teže. Jasno je, zakaj je potrebna zavzetost za zdravljenje. Stroka še ni dokončno opredeljena do trajanja zdravljenja, kaže pa, da zdravljenje traja od pet do šest let. V tem času se ustvari tako imenovani imunološki spomin, ob katerem se astma po ukinitvi zdravljenja ne povrne v predhodno hudo obliko. Če se astma znova razvije po ukinitvi omalizumaba, bo verjetno primerno nadaljevanje zdravljenja s tem biološkim zdravilom, ki je varno. Od stranskih učinkov največkrat nastaneta oteklina in rdečina na mestu vnosa zdravila. Redkeje imajo bolniki znake, podobne blagemu prehladnemu obolenju in blage bolečine v mišicah, ki so prehodne narave. V literaturi so opisane tudi hude preobčutljivostne reakcije, ki jih pri naših bolnikih za zdaj ni bilo. Načeloma bolniki zdravilo dobro prenašajo.
Zdravila ne dajemo bolnikom, ki nimajo alergijske astme, tudi če je ta huda. Za te oblike astme namreč razvijajo drugačna biološka zdravila, ki pa v redni klinični praksi še niso dosegljiva.